V življenju ne moremo imeti vsega, kar želimo in niti nima smisla kupovati vsepovprek vse, kar se nam zdi imenitno. Pred leti sem spoznal družino z ogromno hišo v Ljubljani, dvema podjetjema, vikendom na morju in na Krvavcu. Ti ljudje so delali dobesedno od jutra, do večera.
Sinova nista imela časa niti za punce in njuna nočna mora je bila, kdo bo šel na vikend pokosit travo, uredit vrt in obrezat drevje, namesto da bi se spočila in se šla s prijatelji zabavat. Namesto, da bi uživali v vsem, kar nam lahko življenje daje so trpeli zaradi vsega, kar so imeli in kar je bilo treba vzdrževatI. In za povrh je bil pri njih stalno prisoten strah, če bodo lahko redno plačevali vse kredite, ki so jih morali najeti, da so lahko IMELI vse to.
Na račun IMETI so bili oropani za BITI – biti srečen, vesel, sproščen. Oni so še vedno sužnji vsega, kar imajo.
Mi bomo v prihodnje zgradili na naši parceli lepo novo hišo z bazenom in z ženo imava cilj, da bova enkrat ali dvakrat letno zamenjala to hišo z nekom na drugem koncu sveta za avtodom, jadrnico, vikend ali hišo v Franciji, Švici, Ameriki, Avstraliji…
V njihovem naravnem okolju (kar hotel nikoli ni) bomo spoznavali njihovo kulturo, običaje, kulinariko in seveda lokalne lepote. In vse to zgolj za ceno povratne letalske karte in nekaj malega denarja za šport, užitke in ogled znamenitosti.
